Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Kako se ščitimo pred tulipani


O tulipanih res ne razmišljamo kot o strupenih rastlinah, pa vendar je pri delu z njihovimi čebulicami priporočljivo imeti rokavice. Če je naša koža občutljiva, namreč lahko ob daljšem stiku s čebulicami pordeči in nas peče.

Rod Tulipa obsega nekaj čez 50 vrst, med katerimi v srednji in severni Evropi ni samoniklih. Tulipane poznamo kot številne kultivarje, ki jih gojimo kot okrasne rastline že od srednjega veka dalje. Običajno jih vse združimo pod vrstnim imenom Tulipa gesneriana.
V Evropo so jih iz Azije prinesli leta 1550. Tulipani so toksikološko pomembne vrste, čeprav verjetno zaradi njihove izjemne razširjenosti in priljubljenosti na to le redko pomislimo oziroma o strupenosti tulipanov sploh ne razmišljamo. Čebulice in cvetovi vsebujejo učinkovine, ki lahko povzročijo močan dermatitis. Ta bolezen, imenovana tudi 'tulip finger' ali tulipanski prst, je pogosta pri vrtnarjih, ki pri delu s čebulicami tulipana ne uporabljajo zaščitnih rokavic. Gre za kožne spremembe v obliki ekcema na konicah prstov in pod nohti. Koža pordeči, oteče, vnetje spremlja pekoča bolečina. Takšen alergijski dermatitis se razvije po daljšem stiku s čebulicami tulipana oziroma z njihovim sokom. Vzrok težav so učinkovine, ki se nahajajo pretežno v zunanjih slojih čebulice tulipanov – tako imenovani tulipozidi. Te snovi ščitijo rastlino pred bakterijami – delujejo antibiotično. Za spremembe na koži 'poskrbi' lakton tulipalin A. Med številnimi kultivarji je najbolj alergen Rose Copeland, medtem ko so kultivarji, ki izvirajo iz vrste Tulipa fosteriana, za kožo manj nevarni.
Čebulice hiacint in narcis vsebujejo v celicah tudi kristale kalcijevega oksalata v obliki rafid – ostrih iglic, ki še dodatno dražijo kožo in povzročajo vnetja. Čebulice tulipana takšnih kristalov ne vsebujejo. Zelo redko pride do zaužitja čebulic tulipana. V enem izmed opisanih primerov, ki ga je objavil puljski toksikolog Maretić, so pri kuhanju golaža poleg čebule uporabili tudi čebulice tulipana. Prišlo je le do prebavnih motenj, ki so po nekaj dneh izzvenele. Torej, če smo preobčutljivi, previdno pri sajenju in presajanju čebulic tulipanov.

Salomonov pečat
O strupenih učinkovinah v mnogocvetnem salomonovem pečatu (Polygonatum multiflorum), rastlini, ki prav tako kot tulipani spada med lilijevke, ne vemo prav veliko. Poleg te vrste rastejo pri nas še trije salomonovi pečati, širokolistni, vretenčasti in dišeči.
Mnogocvetni salomonov pečat raste v senčnih, posebno bukovih gozdovih in med grmovjem po vsej Sloveniji. Ima nedišeče bele, rahlo zelenkaste cvetove, plod pa je modročrna jagoda, sladkastega okusa. Včasih so domnevali, da jagode vsebujejo kardiotonične glikozide, učinkovine, ki povečajo stisljivost srčne mišice in pri prevelikem odmerku ustavijo srce v sistoli. V rastlini so našli drugačne učinkovine, saponine, ki jih je največ v semenih in bi lahko povzročili zdravstvene težave pri zaužitju. Primeri zastrupitev so znani le pri živalih. V enem izmed poročil omenjajo psa, ki je požrl nekaj listov salomonovega pečata. Znaki zastrupitve so se pojavili v obliki nekajdnevnega bruhanja in brez drugih težav. V omenjenem poročilu so kot vzrok navajali učinkovino konvalamarin, ki je eden izmed kardiotoničnih glikozidov v šmarnici (Convallaria majalis), čeprav ga salomonov pečat ne vsebuje.
Tudi volčja jagoda (Paris quadrifolia) spada v družino lilijevk. Z lahkoto jo prepoznamo. Med štirimi listi, nameščenimi v obliki križa, tiči na steblu modročrna jagoda. Raste po vsej Sloveniji, še posebno v nekoliko vlažnejših gozdovih. Jagoda je predeljena na štiri dele in vsebuje številna semena. Rastlino prištevajo med strupene zaradi vsebnosti saponinov (paristifnin, paridin), ki dražijo kožo in sluznice, poleg tega pa se tudi delno vpijejo (resorbirajo) iz  prebavne cevi. V starejših poročilih omenjajo naslednje znake zastrupitve s plodovi volčje jagode: slabost, bruhanje, driska in zoženje zenic (mioza). Novejših podatkov – poročil starih manj kot petnajst let, nimamo. Iz volčje jagode so izolirali učinkovino, saponin, ki neugodno učinkuje na srce in ožilje. Snov se imenuje penogenintetraglikozid in je pri poskusnih živalih zmanjšala krvni tlak in vplivala na srčni utrip. Iz drugih vrst rodu Paris, ki v Sloveniji ne uspevajo, so prav tako izolirali številne saponine. V kitajskem tradicionalnem zdravilstvu uporabljajo vrsto Paris polyphylla.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.