Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Travniška prva pomoč


Če bi v enem stavku strnili naše vedenje o ozkolistnem trpotcu (Plantago lanceolata), bi verjetno vsi rekli približno takole: »Odtrgamo svež list, ga zmanemo med prsti in pritisnemo na prasko ali ranico, ki se potem ne vname, ampak se lepo zaceli.« Navedena trditev popolnoma drži, trpotec pa ima tudi druge zdravilne lastnosti.

Najprej povejmo nekaj o botaniki. V Sloveniji obsega rod Plantago kar deset vrst, od katerih omenimo veliki trpotec (Plantago major), ki ima dve podvrsti, major in intermedia, ter srednji trpotec (Plantago media), blizu Celja pa so našli celo indijski trpotec (Plantago indica), ki je bil verjetno v to okolje prinesen in se je potem razširil.

V zdravilske namene uporabljamo zel ozkolistnega trpotca (Plantaginis lanceolatae herba), za katerega so značilni suličasti listi (nekateri mu pravijo tudi suličasti trpotec). Trpotec vsebuje tako imenovane iridoidne glikozide, med katerimi je najbolj znan avkubin. Spojina ima antiseptični učinek (v starejših virih najdemo podatke, da trpotec vsebuje 'antibiotik'), ki pa je prisoten le pri uporabi sveže zmečkanih listov. Tako pride avkubin v stik z encimom, ki povzroči odcep sladkorne molekule in nastane antiseptično delujoča spojina, avkubigenin. Nepravilno oziroma premalo posušena droga postane črna zaradi polimerov avkubigenina in katalpola.

Trpotec uporabljamo za preprečevanje okužb pri praskah in ranicah – služi torej kot nekakšna travniška prva pomoč. Za pripravo čajev in sirupov pa uporabljamo drogo – posušeno zel trpotca. Tu avkubin in sorodna spojina katalpol nista več učinkovita, na prizorišče vstopijo druge učinkovine, zlasti fenolni glikozidi, kot je akteozid. Zdaj je pravi čas za nabiranje trpotca, ki ga potem posušimo in kot drogo uporabimo pozimi, v obdobju prehladov in gripe.

Droga poleg omenjenih učinkovin vsebuje tudi čreslovine in sluzi, zato pripravki v obliki poparkov, zlasti pa sirupov (znani trpotčev sirup, na voljo v vsaki lekarni) blagodejno deluje na sluznico žrela in požiralnika. Ugotovili so tudi, da je akteozid zelo dober lovilec prostih radikalov, delujejo pa tudi protibakterijsko. V raziskavah, opravljenih pred kratkim, so potrdili tudi protivnetno delovanje, kar vse pripomore k dokazanemu blagodejnemu učinku trpotčevega sirupa in podobnih pripravkov. V tujini je moč dobiti celo pastile in bonbone z izvlečkom trpotca. V tem letnem času torej nabiramo zel ozkolistnega trpotca, ki jo bomo uporabili za pripravo zdravilnih čajev in sirupa jeseni in pozimi.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.