Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Oves (Avena sativa) in vloga v ohranjanju zdravja


Oves je enoletnica, ki spada v družino trav. Uspeva v Evropi, tudi v osrednji Aziji, spada med kultivirane rastline. Poleg ovsa (Avena sativa) poznamo še druge vrste, danes gojijo še bizantinski oves (A. byzantina) in orientalski oves (A. orientalis). V zdravilstvu uporabljamo nadzemne dele oziroma zel, Avenae herba, plodove, Avenae fructus in slamo, Avenae strametum. V nekaterih virih omenjajo, da naj bi zel nabirali s koreninami vred v časucvetenja, drugod omenjajo samo nabiranje nadzemnih delov brez korenine. Zrele plodove uporabljamo za predelavo – za mletje v moko in zdrob, za izdelavo kosmičev in pripravo pekovskih izdelkov. Slamo naj bi uporabljali za kopeli.

Oves so gojili že davno, kultivirala so ga keltska in germanska plemena. Uspeval je v hladnih in vlažnih predelih, kjer pšenica in druga žita ne rastejo. V Evropo so ga prinesli iz Male Azije, našli so ga v številnih arheoloških najdiščih, poleg pšenice in rži. V srednjem veku so ga uporabljali pri prebavnih težavah in v obliki oblog pri zagnojenih ranah in turih, poznali pa so tudi že pomirjevalne učinke ovsa.

V sodobni literaturi najdemo številne izkustvene podatke o zdravilnih učinkih. V Monografijah Komisije E, eni izmed nemških referenčnih knjig o zdravilnih rastlinah, omenjajo pri zeli ovsa možnosti uporabe pri akutni in kronični razdražljivosti, nemiru, kožnih boleznih, težavah s sečnikom ter kot tonik in roborant. V kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami pa naj bi oves uporabljali tudi pri težavah s srcem in ožiljem, presnovnih motnjah, pri starostnih težavah in še bi lahko dodajali. Avtorji monografije ne pozabijo omeniti, da te indikacije niso znanstveno potrjene in da zdravilske uporabe ne priporočajo. Kot drogo lahko uporabljamo tudi plod vesa (Avenae fructus). V istem viru omenjajo uporabo pri lajšanju prebavnih težav ter v kombinacijah  z drugimi zdravilnimi rastlinami pri lajšanju sladkorne bolezni, pri odvajanju od kajenja in v tonikih. Seveda gre tudi tu za indikacije na osnovi izkušenj in tradicije, ne pa za znanstveno dokazane trditve. Vse navedene indikacije so tudi osnova za uporabo pripravkov iz ovsa v homeopatiji. Neželenih učinkov, razen glavobola ob preveliki količini zaužite tinkture iz ovsa, ki jo ponekod pripravljajo kot pomirjevalo, ne omenjajo. V drugih virih najdemo podatke o zdravilnih učinkovinah v ovsu. V plodovih in listih gojenih vrst se nahajajo steroidni saponini. Podobne spojine so tudi v koreninah in imajo močno protimikrobno delovanje. V semenski lupini se nahaja alkaloid gramin, ki naj bi skupaj z drugimi učinkovinami deloval pomirjevalno. Plodovi vsebujejo največ škroba, nekaj beljakovin, proste aminokisline, vitamine in minerale (med njimi tudi jod). Zaradi velike količine esencialnih aminokislin in mineralov so ovseni kosmiči med najbolj priporočljivimi viri prehranskih vlaknin. V eni izmed raziskav so pri prostovoljcih s povečano vrednostjo holesterola v krvi ugotovili, da so s pomočjo rednega uživanja ovsenih kosmičev (dnevni odmerek 100 g, uživanje 3 tedne) uspeli znižati  vrednost holesterola za 13 %, v drugi študiji pa celo za 16 %. Prehranske vlaknine, ki jih ovseni kosmiči vsebujejo obilo, so pomembne za ohranjanje zdravja zaradi številnih razlogov. Omenili smo, da znižajo vsebnost holesterola v krvi, verjetno tako, da ga v črevesu vežejo in mu preprečijo absorpcijo v kri. Prehranske vlaknine ugodno vplivajo na razvoj bakterijske flore v širokem črevesu in s tem preprečijo zaprtje, kar je zelo pomembno pri starejših, pri bolnikih, ki se premalo gibljejo in pri nosečnicah. Domnevajo tudi, da naj bi redno uživanje prehranskih vlaknin prispevalo k varovanju pred nastankom raka na širokem črevesu.

Iz ovsa si lahko pripravimo poparek, ki ga uporabljamo zunanje  in notranje. Eno zvrhano veliko žlico zeli prelijemo z 250 ml vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Dnevno spijemo od dve do tri skodelice poparka, lahko pa ga uporabimo tudi za spiranje kožnih ekcemov.

Pripravimo si lahko tudi ovsene kopeli. Katja Galle Toplak v svoji knjigi priporoča, da najprej pripravimo poparek iz 500 g zrezane ovsene slame ali posušene zeli in dveh litrov vrele vode. Zmes pustimo stati 30 minut in jo dodamo kopeli. Pospeševala naj bi prekrvitev, ugodno vplivala na kožo in blažila ekceme.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.