Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Metuljnice (Fabales)

V tem prispevku bomo nekoliko natančneje spoznali, katere strupene učinkovine se skrivajo v metuljnicah (Fabales), med katere spadajo tudi številne kulturne rastline, tudi naš fižol.

Metuljnice (kot red Fabales) obsegajo več kot 650 rodov in približno 17 000 vrst. Poleg uporabe za krmo živine (lucerna, soja), so zelo pomembne rastline v prehrani človeka (fižol, bob, soja, arašidi) ter za izdelavo drugih prehranskih izdelkov (sojino olje, arašidovo olje, lecitin, sladila (iz sladkega korena). V zdravilstvu uporabljamo fizostigmin in njegove derivate, ki jih v osnovi pridobivamo iz kalabarskega boba (Physostigma venenosum), zelo strupene rastline iz Afrike.

Poglejmo si nekaj zanimivih primerov strupenih učinkovin iz metuljnic. Nekatere vrste, ki uspevajo v Aziji, vsebujejo strupene beljakovine, kot je na primer latirogen, ki je značilen za plodove vzpenjavk vrst rodu Lathyrus. Uživanje plodov tega rodu je bilo v preteklosti pogosto povezano z obdobji lakote, ko drugih virov hrane ni bilo in so ljudje posegali po vsem, kar je spominjalo na hrano, ki so jo običajno uživali. Zadnja zastrupitev s semeni omenjenih vrst je bila v indijskem okrožju Madhya Pradesh leta 1958, kjer se je zastrupilo kar 25 tisoč ljudi! Znaki zastrupitve se pri ljudeh pojavijo šele po treh do šestih mesecih rednega uživanja semen in nastopijo zelo izrazito. Gre za nevrolatirizem, ki nastopi v obliki krčev mišic v nogah, ki jim sledi delna paraliza in pogosto tudi odpoved nadzora nad mišicami nog.

Semena številnih metuljnic so bogata z beljakovinami. Med beljakovinami so tudi takšne, ki povzročajo hude alergije (glikoprotein v arašidih) in pa beljakovine, imenovane lektini. Tak primer je abrin v semenih vrste Abrium precatorium, iz katere izdelujejo nakit (zlasti čudovite ogrlice). 5 do 10 semen, ki jih zelo radi prežvečijo otroci, lahko povzroči hude prebavne motnje (driska, bruhanje, krvavi izbljuvki), zmedenost, nezavest in motnje v krvni sliki.

Zanimiv primer je tudi robinija, ki kot okrasno drevo ali grm raste tudi v Sloveniji. Lubje, ki so ga po navedbah iz literature otroci žvečili, vsebuje robin, ki ravno tako povzroči hude prebavne motnje.

Nedolžen ni tudi 'naš' fižol (Phaseolus vulgaris). Oplodje, perikarp oziroma strok in surova semena vsebujejo lektin fazeolin. Uživanje surovih strokov in semen bi lahko povzročilo spremembe na sluznici prebavil, kar so opazili pri vegetarijancih in presnojedcih, ki so uživali surov fižol. Kuhanje uniči fazeolin, tako da kuhani fižolovi stroki in semena tega lektina ne vsebujejo več.

V literaturi opisujejo tudi primere lokoizma (loco – po špansko pomeni nor), ki so ga opazili pri živini v Severni Ameriki, zlasti pri govedu, ovcah in konjih, ki so se pasli na travnikih, kjer rastejo locoweeds (slovensko bi temu rekli nore trave) oziroma predstavniki rodov Astragalus in Oxytropis. Alkaloid svainsonin povzroči motnje v delovanju živčnega sistema (tresavica, opotekanje, izguba občutka za smer in ravnotežje) pri živalih.

Zanimive so tudi zastrupitve s belo medeno deteljo pri živini (Melilotus alba), če je plesniva. Gliva, ki zajeda belo deteljo, lahko pretvori učinkovino kumarin (prisotno v detelji) v dikumarol, ki je antikoagulant, kar pomeni, da preprečuje strjevanje krvi. Velike količine takšne detelje, ki jo živina zaužije, povzročijo notranje krvavitve in pogin.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.