Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Krvavi mlečnik (Chelidonium majus)

Krvavi mlečnik (Chelidonium majus) spada v družino makovk (Papaveraceae), za katere so značilne žleze, ki izločajo mleček. Ta rastlina je pri nas zelo pogosta, po navadi jo najdemo ob ograjah, plotovih ob poteh. Spomladi in tja do poletja cveti z neznačilnimi, rumenimi cvetovi, ko odtrgamo list ali prelomimo steblo, pa začne 'krvaveti'. Takrat se iz mlečnih cevi izceja oranžno rumen mleček. V mlečku je obilo alkaloidov, to je druga značilnost družine makovk. Rumeno barvo daje mlečku alkaloid berberin, poleg njega mleček vsebuje še 20 drugih alkaloidov (med njimi koptizin, helidonin, psevdoberberin, …). Berberin se nahaja tudi v češminu (Berberis vulgaris).

Pri nas krvavi mlečnik ni posebno veliko uporabljan v ljudskem zdravilstvu, vsaj ne kot sestavina zdravilnih čajev. V knjigah Marije Treben je to zelo čislana zdravilna rastlina, vendar bodimo pri uporabi previdni. Krvavi mlečnik namreč lahko štejemo tudi med strupene rastline. Pri zunanji uporabi mlečka bodimo previdni, pri stiku s sluznicami lahko povzroči poškodbe zaradi encimov proteinaz, ki poškodujejo sluznico. Marija Treben namreč omenja tudi uporabo mlečka pri težavah z očmi, z mlečkom naj bi premazovali veke. Pri nas ga ljudje uporabljajo za zdravljenje bradavic in kurjih očes, kar je lahko deloma tudi učinkovito.

Uporaba krvavega mlečnika je bolj razširjena v nemško govorečih deželah. Kot drogo uporabljamo posušeno zel (Chelidonii herba). Pri poskusih na živalih in raziskavah na prostovoljcih so ugotovili številne zanimive učinke alkaloidov krvavega mlečnika. Ugotovili so, da ima izvleček hepatoprotektivno delovanje, kar pomeni, da ščiti jetrne celice pred strupi. Poskus so izvedli tako, da so kot strup izbrali ogljikov tetraklorid. Klorirani ogljikovodiki se danes veliko uporabljajo v kemični industriji, med drugim tudi v kemičnih čistilnicah in so zelo nevarni za jetra. Jetra služijo razstrupljanju organizma in pretvarjajo telesu tuje snovi v takšno obliko, da jo lahko organizem hitro izloči. Pri presnovi kloriranih organskih spojin pa v jetrih nastanejo nevarni prosti radikali, ki poškodujejo in uničijo jetrne celice. Pri poskusih na živalih so ugotovili, da izvleček krvavega mlečnika varuje jetrne celice pred opisanimi spojinami. Pri raziskavah na ljudeh so ugotovili, da pripravki iz krvavega mlečnika delujejo holeretično, kar pomeni, da spodbujajo izločanje žolča, tako pri zdravih ljudeh, kot tudi pri ljudeh, ki že imajo obolela jetra.  

Izvleček krvavega mlečnika so uspešno uporabili pri bolnikih z bolečinami trebuhu, ki so nastopile zaradi težav z žolčnikom. Alkaloidi delujejo spazmolitično, kar pomeni, da blažijo krče gladkih mišic. Žolčni kamni povzročijo zastoj žolča v žolčniku ali žolčevodu in s tem pritisk na stene žolčnika ali žolčevoda. Posledice so kolike, izjemno hude bolečine v trebuhu. Če ne prenehajo, je potrebna nujna zdravniška pomoč. Težave se pogosto pojavljajo tudi po kirurških posegih na žolčniku, občutek napihnjenosti, slaba prebava. Tudi pri teh težavah je bilo uspešno zdravljenje z krvavim mlečnikom. Te pripravke so uspešno uporabili tudi pri dispepsiji. Danes uradno velja, da izvlečke iz zeli krvavega mlečnika uporabljamo pri:

  • bolečinah in blagih krčih v zgornjem delu prebavnega trakta,
  • manjših motnjah v izločanju žolča ter
  • napenjanju in vetrovih.

Če težave ne ponehajo po dveh tednih, je potrebno obiskati zdravnika.

Uporabo krvavega mlečnika  v samozdravljenju odsvetujejo pri:

  • boleznih jeter,
  • obstrukciji žolčevoda (žolčni kamni),
  • ter sočasni uporabi zdravil, ki lahko škodujejo jetrom.

Zadnje besede so nekoliko v nasprotju z zgoraj zapisanimi, vendar je potrebno razumeti, da je krvavi mlečnik rastlina, ki je lahko pri nepravilni uporabi, kamor štejejo tudi številne ljudske izkušnje (tudi nekateri primeri uporabe, ki so navedeni v knjigah Marije Treben), tudi škodljiva. V primeru uživanja pripravkov iz krvavega mlečnika (v tujini jih je moč dobiti v obliki tablet in kapsul ali tinktur), ki je daljše od enega meseca, je potrebno nadzorovati aktivnost jetrnih encimov. Pri pripravi čajnih mešanic ali tinktur moramo biti previdni in se moramo natančno držati priporočenih odmerkov. Nikakor ne smemo uporabljati korenine, ker vsebuje nekatere strupene alkaloide, ki jih pa v zeli ni! Ti alkaloidi (heleritrin in sangvinarin – sangua pomeni kri, alkaloid je rdeče barve) so pri poskusnih živalih poškodovali jetra.

Odmerki so naslednji:

  • odrasli lahko dnevno zaužijejo poparek iz 1,2 do 3,6 g posušene zeli.

Iz zeli krvavega mlečnika lahko pripravimo tudi tinkturo. V 100 g razredčenega alkohola (70 %) namakamo 10 g posušene zeli. Po nekaj dnevih precedimo in dnevno zaužijemo od 2 – 3 ml tinkture, do 3-krat dnevno.

Pri uporabi pripravkov iz krvavega mlečnika so možni tudi neželeni učinki:

  • prebavne motnje,
  • slabost,
  • driska,
  • povečana aktivnost jetrnih encimov in
  • povečana koncentracija bilirubina v serumu.

Po prenehanju jemanja pripravkov iz krvavega mlečnika neželeni učinki takoj prenehajo.

V primeru prevelikega odmerka se pojavijo:

  • bolečine v predelu trebuha,
  • krči,
  • vrtoglavica in
  • kri v urinu.

Posebne prve pomoči ni, običajno težave prenehajo, ko se alkaloidi izločijo iz telesa.

Krvavi mlečnik je učinkovita zdravilna rastlina z močnim učinkom, ki pa ima lahko tudi neželene učinke, zato jo uporabljamo previdno in s premislekom.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.