Probiotiki – mikrovaruhi našega organizma

Človeško telo je poseljeno s številnimi mikroorganizmi, ki se nahajajo na koži, v dihalih, v rodilih, v največji meri pa jih najdemo v prebavilih. Črevesno mikrobioto (črevesni mikroorganizmi) sestavlja kar 1014 bakterij iz več kot 500 različnih vrst. Mikrobiota se izoblikuje do 2 leta starosti in je pri odraslem človeku stabilna, prilagojena in specifična za posameznika. Črevesna mikrobiota sodeluje pri razgradnji hrane (vlaknin), tvori določene vitamine, vpliva na razvoj in kasnejše normalno delovanje imunskega sistema, sodeluje pri premikanju hrane skozi prebavila in preprečuje naseljevanje ter prevlado patogenih bakterij.

Probiotiki so po definiciji živi nepatogeni mikroorganizmi, ki so podobni bakterijam v prebavnem traktu in zaužiti v zadostni količini zagotavljajo korist za zdravje gostitelja. Najpogostejše bakterije, ki se uporabljajo kot probiotiki so mlečnokislinske bakterije rodu Lactobacillus in Bifidacterium. Vendar probiotiki niso kar vse mlečnokislinske bakterije ali pa vsi laktobacili in bifidobakterije. Učinki so vezani specifično na posamezen probiotični sev. Sevi, ki imajo dokazano učinkovitost pri določeni indikaciji, so pogosto povsem neučinkoviti pri drugi.  Probiotične bakterije pa morajo zadostiti tudi nekaterim pogojem: da so živi mikroorganizmi, da se lahko uživajo per os (morajo preživeti priprave in skladiščenje probiotičnega živila, prehranskega dopolnila ali zdravila),  da ostanejo aktivni v prebavnem traktu, morajo doseči črevesje in preživeti v zadostnem številu ter se v spodnjem delu prebavil vsaj za nekaj časa naseliti in razmnoževati, se vezati na črevesno steno in seveda to morajo biti netoksične bakterije.

Uporaba probiotikov
Potencialnih področij uporabe probiotikov je veliko. Najuspešnejši pa so pri motnjah, ki nastanejo zaradi porušene mikrobiote prebavnega trakta.

1) Prebavne motnje

• Potovalna diareja
  Med potovanjem lahko različni dejavniki (stres, neznana hrana, oporečna voda, sprememba dnevnega ritma…) vplivajo na črevesno mikrobioto in spremeni normalne obrambne mehanizme organizma. Preventivno jemanje probiotikov lahko v teh okoliščinah preprečuje razrast patogenih bakterij in porušenje ravnovesja mikroflore. Priporočljivo jih je jemati že nekaj dni pred načrtovanim potovanjem, ves čas potovanja in še nekaj dni po vrnitvi. Priporočljivi so predvsem za osebe z boleznimi prebavil, oslabljenim imunskim sistemom in za tiste, ki bi jih lahko resno ogrozila dehidracija (otroci, starejši).

• Akutna diareja
  Pri otrocih je akutno diarejo večinoma povzročijo virusi. Probiotiki lahko v teh primerih skrajšajo čas trajanje diareje za dan ali dva. Najbolj učinkoviti so pri rotavirusnih diarejah. Pomembna pa je izbira probiotičnega seva oz. kombinacije sevov (npr. Lactobacillus rhamnosus GG in Saccharomyces bouladii). Akutna diareja pri odraslih je pogosto posledica bakterijske okužbe. Probiotike je tako priporočljivo začeti jemati ob prvih znakih in nadaljevati dokler simptomi ne izginejo.

• Z antibiotiki povzročena diareja
  Jemanje antibiotikov pogosto spremlja porušenje črevesne mikroflore in posledično nastopi diareja. Študije so pokazale, da sočasna uporaba probiotikov med antibiotično terapijo zmanjša nastanek diareje za tretjino.
   
• Zaprtje
  Bakterije v debelem črevesu povečajo kislost vsebine in izločajo metabolite, ki povečajo osmotski pritisk ter tako neposredno vplivajo na odvajanje blata. Pri zaprtju so tako ugotovilo ugodno delovanje probiotikov (sevi Bifidobacterium animalis DN-173 010, Lactobacillus casei Shirota, Escherichia coli Nissle1917 pri odraslih in  Lactobacillus casei rhamnosus Lcr35 pri otrocih).

2) Infekcije vaginalnega in urinarnega trakta
Bakterijska vaginoza je posledica porušenja vaginalne mikroflore. V teh primerih je koristen probiotik, ki bi proizvajal velike količine mlečne kisline in vodikovega peroksida in s tem ustvaril negativno okolje za razrast patogenih bakterij. Probiotiki se lahko aplicirajo v obliki vaginalnih farmacevtskih oblik ali tudi peroralno. Študija, ki je bila narejena s sevom Lactobacillus acidophilus, je pokazala, da je sev po per-os aplikaciji preko prebavnega trakta migriral v vaginalnega in tam ugodno deloval. Ker je uporaba varna, se jih priporoča ženskam s ponavljajočimi bakterijskimi vaginozami in nosečnicam, kjer lahko bakterijska vaginoza povzroči prezgoden porod. Majn znano pa je ali probiotiki koristijo tudi pri glivičnih vnetjih nožnice. Enako velja za infekcije urinarnega trakta.

3) Kronična vnetna črevesna bolezen, sindrom razdražljivega črevesa
Ugodno delovanje nekaterih probiotikov je bilo pri teh težavah dokazano na živalskih modelih in nekaterih posameznih študijah, vendar ostaja še veliko nerešenih vprašanj glede optimalnega probiotičnega seva, odmerka in terapevtske uporabe.

4) Alergije
Več študij je pokazalo, da se mikroflora otrok z alergijami razlikuje od zdravih. Največ dokazov je za koristno delovanje probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju atopičnega dermatitisa. Učinek je lahko majhen in odvisen od tarčne populacije. Podatki za alergijski rinitis so manj prepričljivi. Pri zdravljenju astme pa probiotiki naj ne bi imeli uspeha.

5) Zvišan holesterol
Probiotiki lahko preprečijo delovanje encimov, vpletenih v nastanek holesterola ali vežejo nase holesterol v hrani in onemogočijo njegovo absorpcijo.

6) Karies
Nekateri probiotični sevi (Lactobacillus rhamnous GG) tvorijo snovi, ki zavirajo rast bakterij, ki povzročajo karies.

7) Krepitev imunskega sistema
Mikrobiota prebavnega trakta tesno sodeluje z imunskim sistemom in uživanje probiotikov lahko še dodatno vpliva nanj.

Pripravile:
Jerneja Vode, mag.farm.
Suzana Gantar
Sanja Rebek