Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Toniki in medicinska vina


Reboranti in toniki nekoč
V starih učbenikih farmakologije najdemo pod latinskim imenom 'Roborantia' zdravilne pripravke, ki 'okrepijo oslabljen organizem ali posamezne organe tako, da spodbujajo prebavo, presnovo, spodbujajo tek, tvorbo krvnih celic in delovanje živčnega sistema'. Poleg roborantov so v ta namen uporabljali tudi klimatska in morska zdravilišča. Latinski termin 'Tonica' pa je namenjen zdravilnim pripravkom, ki oslabljenim organom povrnejo moč in 'napetost – tonus'. Učinkujejo šele po dolgotrajnem uživanju, za razliko od analeptikov (poživil), ki imajo kratkotrajni učinek.

Zelo zanimiv je bil včasih izbor učinkovin, ki so bile prisotne v teh pripravkih. Še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja bi med roboranti našli arzenove spojine (arzenov trioksid, dinatrijev metilarzenid, Solutio arsenicalis Fowleri). Menili so, da so te spojine pomembne, ker so v nizkih odmerkih spodbujale delovanje kostnega mozga in tvorbo krvnih celic. Trdili so tudi, da naj bi arzenove spojine spodbujale rast in kopičenje maščobe, kar je imelo za posledico povečanje telesne teže. Dolgotrajno uživanje arzenovih spojin vodi v kronično zastrupitev z arzenom, zato teh spojin že dolgo ni več v farmakopejah.

Med minerali, ki jih naš organizem nujno potrebuje, je največkrat v roborantih prisotno železo v različnih oblikah. Železo je nujno pomembno kot sestavni del hemoglobina in mioglobina ter številnih življenjsko pomembnih encimov. Včasih so menili, da so tudi fosfati izjemno pomembni in so jih v obliki topnih soli dodajali roborantom (kalcijev glicerofosfat, železov glicerofosfat), pogosto v kombinaciji s kalcijem. V roborantih in tonikih so še danes pomembni izvlečki grenkih in aromatičnih zdravilnih rastlin, ki spodbujajo tek in izboljšajo okus pripravkov. Ne smemo pozabiti na številne kombinacije vitaminov in mineralov, ki so bistveni sestavni del sodobnih pripravkov, ki bi jih uvrstili v skupino roborantov in tonikov.

Toniki so kombinacije roborantov in nekaterih drugih učinkovin. Včasih bi lahko našli v teh pripravkih prave zanimivosti, med drugim tudi strihnin ali njegove soli v zelo nizkih odmerkih. Nekdaj je bil ta alkaloid, ki se nahaja v semenih strihninovca (Strychnos nux vomica), drevesa iz južne Azije (Indija, Malajski arhipelag), silno cenjen kot tonik. Znano je celo, da so ga včasih kot poživilo uporabljali tekači in hodci na dolge proge, bil je celo prepovedan dodatek v krmi dirkalnih konj. Tu seveda dobro velja znani Paracelsusov rek 'Sola dosis facit venenum', kar po slovensko pomeni, da je strupenost odvisna od odmerka. V starih priročnikih najdemo podatek, da je bil največji enkratni dnevni odmerek strihninijevega nitrata, uporabljenega v tonikih 5 mg, največji skupni dnevni odmerek pa 10 mg.

Zakaj pa so uporabljali strihnin? Oglejmo si na hitro farmakološki učinek strihnina v organizmu. Prijemališča za strihnin so receptorji za aminokislino glicin v internevronih v hrbtenjači. Internevroni so vmesna živčna vlakna med čutnimi (senzoričnimi) in motoričnimi živčnimi vlakni, ki uravnavajo odziv na zunanje dražljaje, ga okrepijo ali oslabijo, da se lahko refleksno normalno odzivamo na dražljaje iz okolja. Glicin te dražljaje oslabi, saj je tako imenovan inhibitorni prenašalec.

Kaj se torej zgodi, če vzamemo prevelik odmerek strihnina? Strihnin zasede vezavna mesta za glicin. Vsak zunanji dražljaj izzove silovit motorični odgovor, ker ni več oslabitve prenosa z glicinom. To pomeni, da se v primeru zastrupitve s strihninom na dotik odzovemo s krči skeletnih mišic. Nizki odmerki strihnina pa delujejo tako, da imamo občutek, da so naše mišice bolj napete, da smo močnejši in vzdržljivejši. Strihnin se občasno še pojavlja v tonikih s starejšimi recepturami, seveda v zelo majhnih koncentracijah.  Takšni pripravki so bili še leta 1989 omenjani v jugoslovanski strokovni literaturi s področja farmacije.

Roboranti in toniki danes
V roborantih in tonikih je bil vedno prisoten tudi kofein. Kofein je ksantinski derivat, nekateri so ga prištevali tudi med alkaloide, ki ga vsak dan uživamo v kavi in pravem čaju. Tein, kot nekateri poimenujejo učinkovino v zelenem in črnem čaju, ni prav nič drugega kot kofein. Kofein deluje kot analeptik, blago poživilo s kratkotrajnim učinkom. Blago pospeši srčni utrip, lahko tudi rahlo zviša krvni tlak, poveča dejavnost v nekaterih predelih možganov in je učinkovit pri preprečevanju utrujenosti in zaspanosti. Pojavlja se tudi v drugih rastlinskih vrstah, med najbolj uporabljanimi so oreški kole, semena guarane in listi mate. Tudi semena kakava vsebujejo majhno količino kofeina.

Tudi na našem tržišču še lahko zasledimo tradicionalne tonike, najpogosteje v obliki tako imenovanih 'medicinskih vin', pripravkov, ki jih danes bolj redko srečamo v farmakopejah, pomenijo pa vina, ki so jim dodane zdravilne učinkovine.

Kina vino je tradicionalni izdelek, katerega sestavo prilagajamo sodobnim zahtevam stroke, negujemo pa ga tudi zaradi tradicije vinogradništva na našem področju in novih spoznanj o zdravilnih lastnostih vina.

Receptura za Kina vino (Vinum chinae, Vinum cinchonae) je že dolgo znana, na naših tleh je bila tudi uradno zabeležena že v prvi jugoslovanski farmakopeji (Ph. Jug. I) iz leta 1933. Kina vino, pripravljeno po tej recepturi, je bilo zelo enostavno, vsebovalo je tekoči ekstrakt kininovca,  tinkturo iz lupine pomarančevca, citronsko kislino in vino. V drugi jugoslovanski farmakopeji (Ph. Jug. II), ki je bila izdana leta 1951, so recepturo nekoliko spremenili. Poleg tinkture iz skorje kininovca so dodali še limonin sirup in glicerol ter določili vrsto vina, moralo je biti rdeče. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Kina vino izdelovalo celo podjetje Lek. Ime je Kina vino dobilo po kininu, najpomembnejši učinkovini. Skorja kininovca (Cinchonae cortex, Cinchonum rubrum) vsebuje kinin, znano zdravilo proti malariji. Kinin v nizkih odmerkih zaradi izrazitega grenkega okusa uporabljamo kot stomahik, učinkovino, ki spodbuja izločanje želodčnega soka.

Opozorilo
Kina vino zaradi vsebnosti etanola ni primerno za otroke, mlajše od 12 let. Ni primerno tudi za vse, ki iz kakršnegakoli vzroka ne smejo uživati etanola ter za nosečnice in doječe matere. Odsvetujemo ga bolnikom, ki imajo razjedo v želodcu ali v tankem črevesju.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.