Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Poživljajoči napoji


Tudi v Sloveniji še lahko najdemo tradicionalne tonike, tako imenovana 'medicinska vina'. V farmakopejah jih bolj redko srečamo, pomenijo pa vina, ki so jim dodane zdravilne učinkovine. Namenjena so spodbujanju apetita, izboljšanju počutja, premagovanju utrujenosti …

V starih učbenikih farmakologije najdemo pod latinskim imenom Roborantia zdravilne pripravke, ki "okrepijo oslabljen organizem ali posamezne organe, tako da spodbujajo prebavo, presnovo, tek, tvorbo krvnih celic in delovanje živčnega sistema." Poleg roborantov so v ta namen uporabljali tudi klimatska in morska zdravilišča. Latinski termin Tonica pa je namenjen zdravilnim pripravkom, ki oslabljenim organom povrnejo moč in napetost – tonus. Učinkujejo šele po dolgotrajnem uživanju, za razliko od poživil (analeptikov), ki imajo hiter učinek. Včasih je bil zelo zanimiv izbor učinkovin, ki so bile prisotne v teh pripravkih – še v šestdesetih letih prejšnjega stoletja bi med roboranti našli npr. arzenove spojine (arzenov trioksid, dinatrijev metilarzenid, Solutio arsenicalis Fowleri). Menili so, da so te spojine pomembne, ker so v nizkih odmerkih spodbujale delovanje kostnega mozga in tvorbo krvnih celic. Trdili so tudi, da naj bi arzenove spojine spodbujale rast in kopičenje maščobe, kar je imelo za posledico povečanje telesne teže. Vendar dolgotrajno uživanje arzenovih spojin vodi v kronično zastrupitev z arzenom, zato teh spojin že dolgo ni več v farmakopejah. Med rudninami, ki jih naš organizem nujno potrebuje, je največkrat v roborantih prisotno železo v različnih oblikah. Železo je nujno pomembno kot sestavni del hemoglobina in mioglobina ter številnih življenjsko pomembnih encimov. Včasih so menili, da so tudi fosfati izjemno pomembni in so jih v obliki topnih soli dodajali roborantom (kalcijev glicerofosfat, železov glicerofosfat), pogosto v kombinaciji s kalcijem. V roborantih in tonikih so še danes pomembni izvlečki grenkih in aromatičnih zdravilnih rastlin, ki spodbujajo tek in izboljšajo okus pripravkov. Ne smemo pozabiti na številne kombinacije vitaminov in rudnin, ki so bistveni sestavni del sodobnih pripravkov, ki bi jih uvrstili v skupino roborantov in tonikov.

Strupenost odvisna od odmerka
Toniki so kombinacije roborantov in nekaterih drugih učinkovin. Včasih bi lahko našli v teh pripravkih prave zanimivosti, med drugim tudi strihnin ali njegove soli v zelo nizkih odmerkih. Nekdaj je bil ta alkaloid, ki se nahaja v semenih strihnovca (Strychnos nux vomica), drevesa iz južne Azije (Indija, Malajski arhipelag), silno cenjen kot tonik. Znano je celo, da so ga včasih kot poživilo uporabljali tekači in hodci na dolge proge, bil je celo prepovedan dodatek v krmi dirkalnih konj. Tu seveda dobro velja znani Paracelsusov rek Sola dosis facit venenum, kar po slovensko pomeni, da je strupenost odvisna od odmerka. V starih priročnikih najdemo podatek, da je bil največji enkratni dnevni odmerek strihninovega nitrata, uporabljenega v tonikih, pet miligramov, največji skupni dnevni odmerek pa deset miligramov. Prijemališča za strihnin so receptorji za aminokislino glicin v internevronih v hrbtenjači. Internevroni so vmesna živčna vlakna med čutnimi (senzoričnimi) in motoričnimi živčnimi vlakni, ki uravnavajo odziv na zunanje dražljaje, ga okrepijo ali oslabijo, da se lahko refleksno normalno odzivamo na dražljaje iz okolja. Glicin te dražljaje oslabi, saj je tako imenovan inhibitorni prenašalec. Kaj se torej zgodi, če vzamemo prevelik odmerek strihnina? Strihnin zasede vezavna mesta za glicin. Vsak zunanji dražljaj izzove silovit motorični odgovor, ker ni več oslabitve prenosa z glicinom. To pomeni, da se v primeru zastrupitve s strihninom na dotik odzovemo s krči skeletnih mišic. Nizki odmerki strihnina pa delujejo tako, da imamo občutek, da so naše mišice bolj napete, da smo močnejši in vzdržljivejši. Strihnin se občasno še pojavlja v starejših receptih za tonike, seveda v zelo majhnih koncentracijah. Takšni pripravki so bili še leta 1989 omenjani v jugoslovanski strokovni literaturi s področja farmacije.

Kofein in kinin
V roborantih in tonikih je bil vedno prisoten tudi kofein. Kofein je ksantinski derivat, nekateri so ga prištevali tudi med alkaloide, ki ga vsak dan uživamo v kavi in pravem čaju. Tein, kot nekateri poimenujejo učinkovino v zelenem in črnem čaju, ni prav nič drugega kot kofein. Kofein deluje kot analeptik, blago poživilo s kratkotrajnim učinkom. Blago pospeši srčni utrip, lahko tudi rahlo zviša krvni tlak, poveča dejavnost v nekaterih predelih možganov in je učinkovit pri preprečevanju utrujenosti in zaspanosti. Pojavlja se tudi v drugih rastlinskih vrstah, med najbolj uporabljanimi so oreški kole, semena guarane in listi mate. Tudi semena kakava vsebujejo majhno količino kofeina.

V Sloveniji še zasledimo tradicionalne tonike, najpogosteje v obliki tako imenovanih medicinskih vin. Med takšne izdelke sodijo tudi pripravki z nekoliko različno sestavo, ki jih uporabljamo skoraj eno stoletje, njihova prva skupna značilnost je vsebnost kinina, druga značilnost pa je ime: Kina vino. Recept za Kina vino (Vinum chinae, Vinum cinchonae) je že dolgo znan, na naših tleh je bil uradno zabeležen že v prvi jugoslovanski farmakopeji (Ph. Jug. I) iz leta 1933. Kina vino, pripravljeno po tem receptu, je bilo zelo enostavno, vsebovalo je tekoči izvleček kininovca, tinkturo iz lupine pomarančevca, citronsko kislino in vino. V drugi jugoslovanski farmakopeji (Ph. Jug. II), ki je bila izdana leta 1951, so recept nekoliko spremenili. Poleg tinkture iz skorje kininovca so dodali še limonin sirup in glicerol ter določili vrsto vina, moralo je biti rdeče. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Kina vino izdelovalo tudi podjetje Lek. Kina vino je ime je dobilo po kininu, najpomembnejši učinkovini v tem pripravku. Skorja kininovca (Cinchonae cortex, Cinchonum rubrum) vsebuje kinin, znano zdravilo proti malariji. Kinin v nizkih odmerkih zaradi izrazitega grenkega okusa uporabljamo kot stomahik in amarum (grenčino), ki spodbuja izločanje želodčnega soka in prebavo. Danes so v takšnih pripravkih poleg izvlečka iz skorje kininovca prisotni še kofein in izvlečki iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo grenčine in eterična olja. Te izvlečke raztopijo v izbranem belem ali rdečem vinu, dodajo jim še sladkor in jih aromatizirajo. Pogosto vsebujejo tudi vitamine in rudnine.

Pripravki, kot je Kina vino, so namenjeni predvsem starejšim, ki trpijo za pomanjkanjem apetita, se slabo počutijo, so utrujeni, prav tako tudi rekonvalescentom, ki okrevajo po težjih boleznih. Pogosto jih uživajo kot aperitiv, namen pa je spodbuditi tek in prebavo.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.