Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Kofein, naš vsakdanji spremljevalec

Kar nekaj besed je že bilo v tej prilogi namenjenih pripravkom s kofeinom, ki jih uporabljamo v našem vsakdanu. Nekatere rastline so bile predstavljene kot nenavadne, še posebno tiste, ki so bolj znane in priljubljene pri prebivalcih Južne Amerike. V tem prispevku bomo zato napisali  še nekaj besed o običajnih in manj običajnih virih kofeina.

Kofein uvrščajo med  alkaloide, po kemijski sestavi pa je derivat ksantina. Iz kavnih semen so ga izolirali že leta 1820. Deluje spodbujajoče na centralni živčni sistem: prežene utrujenost, spodbuja mišljenje, veliki odmerki pa povzročijo nemir, nespečnost in tresavico. Ti učinki niso dolgotrajni, zgodi pa se lahko, da je človek po tem še bolj utrujen in zaspan kot je bil pred odmerkom kave ali čaja. Spodbuja tudi bitje srca, poveča srčno moč, v višjih odmerkih lahko povzroči tahikardijo (prehitro bitje srca) in deluje  diuretično (poveča izločanje urina). Odmerek  ene ali dveh skodelic kave naj bi le rahlo zvišal krvni tlak za določen čas, v splošnem pa naj bi redno uživanje kave pri zdravih ljudeh ne povzročalo trajnih sprememb v vrednostih krvnega tlaka.  Kofein je prisoten v številnih kombiniranih izdelkih za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature v kombinaciji z acetilsalicilno kislino ali paracetamolom. Ta zdravila so v lekarnah na voljo brez recepta, kofein pa je običajno dodan zaradi povečanja absorpcije zdravilnih učinkovin iz želodca (ergotamin pri lajšanju težav pri migreni) ali pa le za boljše počutje bolnika zaradi spodbujevalnega delovanja na možgansko skorjo. Kofein povzroči krčenje žilne stene v možganih, kar olajša bolečine pri migreni. Po drugi strani pa bolnika prikrajša za spanec, ki  prav tako ugodno vpliva na glavobol.. Zaradi povečanega izločanja želodčne kisline lahko peče zgaga po zaužitju kave ali čaja. Prisoten je tudi v številnih osvežujočih napitkih kot so npr. Coca Cola, Cocta, Pepsi, Red Bull in podobni. Pripravke s kofeinom  naj bi zmerno in previdno  uživali ljudje z zvišanim krvnim tlakom, bolniki s težavami z želodcem zaradi premočnega izločanja želodčne kisline ter bolniki, ki jemljejo zdravila proti depresiji iz skupine MAO inhibitorjev.

Kemijsko je podoben sečni kislini, zato je prepovedan bolnikom s putiko, poveča pa tudi vrednosti krvnega sladkorja in holesterola, vendar je to pri zdravih ljudeh nepomembno.  Menijo, da kronično uživanje kofeina povzroči navajenost, toleranco (enak odmerek po daljšem času ne povzroči zaželenega učinka in ga je potrebno zvečati) in psihično odvisnost. Znani  so primeri pojava rahlih abstinenčnih simptomov po nenadni prekinitvi dolgotrajnega uživanja kot so glavobol, nemir, vrtoglavica.

V ameriškem priročniku za bolnišnične farmacevte najdemo naslednje podatke o vsebnosti kofeina v nekaterih vrstah napitkov: 100 - 150 mg /180 ml turške kave; 60 - 80 mg /180 ml ‘instant’ ali liofilizirane kave; 40 - 100 mg /180 ml čaja in 17-55 mg/180 ml osvežujočega napitka (kolini pripravki). Odmerek, potreben za spodbuditev delovanja naše možganske skorje, je približno 100 -200 mg.

Kavovec in kava
Kava zraste na drevesu, 5 do 6 metrov visokem kavovcu (Coffea arabica). Drevo izvira iz Etiopije, nasadi pa so v Južni Ameriki, Afriki in Aziji. Poleg te vrste gojijo še nekatere druge: C. robusta, C. liberica, ki so odpornejše proti rastlinskim boleznim in lokalnim podnebnim pogojem.

Kavovec ima bele cvetove, z vonjem po španskem bezgu, iz katerih se po oploditvi razvijejo koščičasti plodovi z enim ali dvema semenoma. Dozorele plodove po obiranju obdelajo na dva načina. Po prvem mehansko odstranijo večino mesa (oplodja), koščice z ostanki olesenelega tkiva pa fermentirajo, tako da se še to razkroji. Po fermentaciji koščice izpostavijo soncu in odluščijo lupino,  na koncu preostane le seme. Drugi način poteka na suho, plodove izpostavijo soncu in potem olupijo oplodje od semena.

Semena dobimo na tržišču kot surovo kavo sivkaste, zelenkaste barve. Praženje pri ustrezni temperaturi pa potem  privede do surovine za omamno dišeči napitek. Trgovanje s kavnimi semeni je bilo včasih sila pomembno, saj je vključevalo tudi trgovino z belim blagom ali sužnji. Kava je po prihodu v Evropo našla pot med grajsko gospodo, po večjih mestih pa so zrasle kavarne. V določenih obdobjih niso bile oblastem pogodu, saj so spodbujevalni učinki kofeina ugodno vplivali na razmišljanja Voltaira, Robespierra, Napoleona, Lenina, Trockega, Mussolinija. Kava je bila blago za polnjenje državnih blagajn in vroč tihotapski artikel, tudi v času bivše Jugoslavije, hkrati pa je še danes priložnostno darilo. O pitju in pripravi pa ne bi izgubljali besed.

Povejmo še nekaj o učinkovinah v skodelici kave.  Pri praženju surove kave nastane prijetna aroma,  sestavljena iz okrog tristo kemijsko precej različnih hlapnih spojin. Tudi kakovost kave ocenjujejo po prijetnem aromatičnem vonju, zato mora biti shranjena v neprepustni ovojnini. Pri praženju se sprosti  kofein, ki je v surovi kavi vezan na klorogensko kislino (vrsta čreslovine). Odmerek kofeina v skodelici  je različen glede na način priprave in količino uporabljene zmlete kave in je naveden  v uvodu.

Znani so tudi nadomestki kave, pripravki iz na različne načine obdelanega ječmena, rži in korenine cikorije, ki so poleg dekofeinirane kave primerni za ljudi, ki ne smejo uživati kofeina.

Čajevec in čaj
Druga najbolj znana, v nekaterih delih sveta pa edina droga s kofeinom je čaj. Kljub številnim poimenovanjem, po katerih pri nas poznamo čaj (pravi, indijski, ruski, gruzijski), gre vedno in povsod za drogo, pripravljeno iz čajevca (Thea sinensis ali Camelia sinensis).

Čajevec je visoko drevo, ki ga na plantažah obrezujejo na  višino enega metra, da dosežejo gostejšo rast in posledično večje število poganjkov, pa tudi obiranje je lažje. Rastlina izvira iz Kitajske, kjer še raste v naravi in gojena. Obsežne plantaže so še v Indiji. Šri Lanki, na Japonskem, čajevec pa gojijo tudi v Južni Ameriki, Avstraliji in v Gruziji. Drogo predstavljajo poganjki, glede na število ovršnih popkov in listov pa ločimo čaj po kakovosti. Najboljši čaj dajejo listni popki na koncu vejice in listi, ki so tik ob popku. Orange Pekoe je čaj, ki ga sestavljajo v glavnem popki, obraščeni z lističi in predstavlja najbolj kakovostno drogo. Pekoe ima malo popkov in več sledečih listov (popek in sledeče liste do tretjega ali četrtega). Pekoe Suchong ima le liste (od tretjega do šestega glede na popek). Dust in Fanning predstavljajo listi zdrobljeni v prah.

Ločimo še zeleni in črni čaj. Razlika je v postopku po obiranju. Za pridobivanje zelenega čaja obrane popke in liste takoj ob začetku sušenja hitro segrejejo in uničijo encime, ki bi drugače začeli s fermentacijo vsebine celic. Zato listi ohranijo zeleno barvo. Črni čaj pridobijo tako, da drogo po obiranju pustijo veneti, nato jih zvijejo; tako natrgajo celične stene in omogočijo delovanje encimov.  Drogo izpostavijo ustrezni temperaturi in po določenem času popki in listi počrnijo, nastane pa tudi eterično olje, ki je vzrok za prijetno aromo črnega čaja. Črni čaj je bolj priljubljen v Evropi in Ameriki, v Aziji pa uporabljajo pretežno zelenega.

Napitek vsebuje, odvisno od kakovosti droge in načina priprave, približno 1% do 4% kofeina. Pogosto je v tisku navedeno, da čaj vsebuje tein. Tein je le drugo, nepravilno ime za kofein. V skodelici čaja je približno 10 do 50 mg kofeina.

V čaju je tudi veliko taninov ali čreslovin. Čreslovine so polifenolne spojine, na katere je  v čaju vezan kofein. Posledica je počasnejše sproščanje in resorpcija kofeina iz prebavnega trakta, zato poživilni učinek čaja nastopi kasneje in dalj traja. O čreslovinah v zelenem  čaju je v literaturi precej nasprotujočih si podatkov. Poskusi na živalih so pokazali, da čreslovine lahko preprečijo nastanek takšnih sprememb v celicah, ki bi vodile v nastanek tumorjev.

Na drugi strani so podatki o študiji, ki je pokazala povečano tveganje za nastanek raka na trebušni slinavki pri japonskih moških, ki so uživali pretežno slano hrano in spili pet ali več skodelic čaja dnevno. Zaslediti je podatke o znižanju vrednosti holesterola v krvi pri visokih odmerkih čaja. Kofein je pri študijah na živalih povzročal spremembe na plodu (teratogenost) zato je FDA (ameriška Zvezna uprava za hrano in zdravila) iz previdnosti odsvetovala pitje čaja nosečnicam, kljub temu, da ni informacij o podobnih poškodbah pri ljudeh.  Najti je tudi podatke o povečani pogostnosti raka na požiralniku na področjih, kjer spijejo zelo veliko zelenega čaja.

Žal pa so vse zgoraj omenjene študije le preliminarne, brez potrebnih potrditev in ni mogoče z gotovostjo trditi, kakšen je dejanski učinek čreslovin in ali lahko pretirano pitje zelenega čaja tudi škoduje.  Priporočajo dodajanje mleka, ki veže čreslovine.

Mate
Mate je ime, bolj pogosto za napitek, kot za rastlino. Uporabljajo več sinonimov : yerba mate, paragvajski čaj, jezuitski čaj. Napitek je pripravljen iz usnjatih listov drevesa Ilex paraguariensis, rastočega v Srednji in Južni Ameriki. V rodu Ilex je preko 400 vrst, med njimi tudi naša bodika Ilex aquifolium, ki pa ne vsebuje kofeina.

Liste po obiranju posušijo in zdrobijo. Droga ima rahlo aromatičen vonj in je trpkega okusa.

Mate so pili že davni predniki današnjih Indijancev v Braziliji in Paragvaju, drevesa pa so prvi kultivirali in gojili jezuitski misijonarji. Danes pijejo mate v Braziliji južno od Amazonke, v Argentini in Paragvaju, namesto kave in čaja. Pitje je obred v malem, suhe liste namočijo v vročo vodo  v izdolbeni buči, vanjo pomočijo cevko, ‘bombillo’, ki je na koncu razširjena in opremljena s sitom in skoznjo srkajo napitek. V bučo dajo najprej malo vroče vode in sladkor, nato še zdrobljene liste in vse skupaj zalijejo z vrelo vodo. Okus izboljšajo še z dodatkom praženega sladkorja, limoninega soka ali mleka.

Mate čaj lahko kupimo tudi pri nas. Listi poleg kofeina vsebujejo še dve podobni spojini, teobromin in teofilin. Teobromina je veliko v kakavu in deluje diuretično (poveča odvajanje urina), teofilin pa se uporablja v medicini kot zdravilo za lajšanje težav pri astmi, ker širi gladko mišičje v bronhijih. Mate vsebuje tudi čreslovine. V tradicionalni medicini je  uporabljan kot poživilo in diuretik. Poročajo o večji pojavnosti raka na požiralniku pri rednih uživalcih napitka, vzrok pa še ni popolnoma pojasnjen.

Kola
Kola je ime za več vrst  visokih dreves iz tropskih predelov Afrike. Najbolj znani za pridobivanje plodov sta Cola nitida in Cola acuminata. Zanimivo je , da cvetovi zrastejo na poganjkih, ki poženejo iz debla. Iz cvetov po oploditvi nastanejo pet-kraki plodovi z nekaj semeni v vsakem kraku. Plodovi lahko tehtajo celo do 17 kilogramov. Drogo predstavlja oluščeno seme. Pri vrsti C. nitida je sestavljeno iz dveh velikih kličnih listov, katere domorodci žvečijo sveže zaradi krepilnega delovanja.  V semenih je kofein vezan v spojino s čreslovino in sladkorjem. V takšni obliki se hitro resorbira iz črevesja in deluje, zato je najbolj cenjena sveža droga in pa stabilizirana, v kateri so encimi, ki bi omenjeni kompleks razgradili, uničeni. Pri naravno sušeni drogi encimi razgradijo kompleks, kofein se sprosti, čreslovine pa oksidirajo in tvorijo rdeče obarvane flobafene. Takšna droga ni primerna za uporabo. Ekstrakt iz kolinih semen uporabljajo za pripravo osvežilnih napitkov.

Guarana
Guarana je droga, ki jo v Braziliji pripravljajo iz semen ovijalke Paulinia sorbilis. Rastlina raste ob Amazonki in njenih pritokih.  Plod je podoben lešniku in ima eno seme. Semena oluščijo, pražijo in zmeljejo, dobljen prah pa z malo vode oblikujejo v hlebčke, krogle, skulpture, težke do pol kilograma. Po sušenju postanejo izdelki trdni, čokoladne barve, okus je podoben okusu kakava. Pasta guarana, kot se izdelek imenuje, vsebuje med vsemi kofeinskimi drogami največ kofeina (do 5%). Včasih so jo uporabljali kot sestavino pri izdelavi sestavljenih praškov in tablet proti bolečinam in povišani temperaturi. V Braziliji je priljubljeno uživanje čaja, ki deluje poživilno in je hkrati nadomestilo za kavo ali čaj.

Kofein v čisti obliki pridobivajo pri izdelavi kave brez kofeina, z ekstrakcijo odpadka pri pripravi zelenega čaja in polsintetično iz teobromina, ki ga pridobivajo iz stranskih produktov pri proizvodnji kakava in čokolade.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.