Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Hrana črevesnih bakterij

Inulin uvrščamo med prehranske vlaknine, funkcionalne sestavine prehrane. Inulina v želodcu in tankem črevesu ne prebavimo, ampak v debelem črevesu služi  za 'hrano' črevesnim bakterijam. Spodbuja rast bakterij, ki so pomembne za zdravje. Rastline, ki vsebujejo visok odstotek inulina, so gomolj čičerike, korenina cikorije (navadni potrošnik), v jeseni tudi korenina regrata, čebula, por, šparglji ter zrnje pšenice, rži in ječmena.

Inulin je ogljikov hidrat, polisaharid, sestavljen iz verige fruktoznih molekul, ki jo sklene  glukozna molekula. Fruktozo imenujemo tudi sadni sladkor. Inulin spada v skupino v vodi topnih prehranskih vlaknin. Rastline skladiščijo rezervno hrano v obliki inulina. V korenini regrata (Taraxacum officinale) je spomladi inulina zelo malo, proti jeseni pa se njegova količina močno poveča.

Topinambur
Pomembna in zanimiva rastlina, ki jeseni v gomoljih vsebuje tudi inulin, je topinambur,   trajnica, ki ima v zemlji podolgovate bradavičaste gomolje. Topinambur ni v sorodu s krompirjem, kot bi morda lahko na hitro sklepali, temveč s sončnico! Socvetja so podobna sončničnim, le da so precej manjša. V naših podnebnih razmerah cveti avgusta, pogosto šele oktobra. Gomolji so precej težki, povprečno med 50 in 100 grami. Na videz so podobni krompirju, vendar kot rezervno hrano ne vsebujejo škroba, temveč inulin. Gomolji, izkopani jeseni, vsebujejo precej več inulina kot tisti, ki jih izkopljemo spomladi, saj se inulin do spomladi že pretvori v fruktozo.

Zakrije sladilo
Inulin in sladkor imata povsem drugačne funkcionalne značilnosti. Inulin je zaradi svoje zgradbe slabše topen v vodi kot fruktoza ali oligofruktoza (kratki polimeri fruktoze).V vodi ali v mleku tvori mikrokristalne oblike, ki jih v ustih oziroma na jeziku zaznamo kot nekaj kremastega. Zaradi te organoleptične lastnosti so z inulinom začeli nadomeščati maščobe v različnih namazih, kremah, mlečnih izdelkih in prelivih. Različnim prehranskim izdelkom dodajajo tudi oligofruktozo, ki izboljša njihove lastnosti (pečeni izdelki so bolj voljni, piškoti so hrustljavi in podobno). Zelo pomembno je, da hrani z dodatkom inulina dodamo tudi prehranske vlaknine. Te so pomembne za normalno prebavo in redno izločanje blata. Ugotovili so tudi, da je oligofruktozo in inulin zelo priporočljivo dodajati izdelkom, ki so slajeni z umetnimi sladili, saj zakrijeta neprijetni okus, ki ga povzročijo sladila.

Probiotično delovanje
Bistvena značilnosti, zaradi katere se inulin vedno pogosteje uporablja kot prehransko dopolnilo, pa je njegovo probiotično delovanje. Probiotiki so neprebavljive sestavine hrane, ki selektivno spodbujajo rast oziroma aktivnost ene ali več vrst bakterij v črevesni flori. Inulin selektivno spodbuja rast bakterij iz rodov Bifidobacterium in Lactobacillus, ki so pomembne za ohranjanje zdravja. Bifidobakterije in laktobacili iz inulina proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline, s katerimi znižajo pH vrednost vsebine v debelem črevesu. Te maščobne kisline so pomembne tudi za zagotavljanje optimalnega delovanja celic sluznice kolona in za dobro absorpcijo kalcijevih, magnezijevih in železovih ionov. Pogosto tudi kombinirajo inulin s probiotiki – kulturami bakterij, ki jih dodajajo v prehranske izdelke.
Inulin je kot prehransko dopolnilo pomemben, ker lahko v nekaterih živilih (sladoled, mlečni izdelki, pecivo, piškoti) z njim nadomestimo maščobe ali sladkor in jim tako znižamo energijsko vrednost. Inulin in oligofruktoza sta primerna za diabetike, ker se ne razgradita do sladkorjev – sta neprebavljiva. Inulin je tudi prehranska vlaknina, ki je, kot že opisano, pomembna za normalno prebavo v debelem črevesu. Uživanje inulina poveča frekvenco izločanja blata in je zelo priporočljivo za tiste, ki imajo težave z zaprtjem. To je še posebno pomembno takrat, ko ne smemo jemati odvajal (nosečnost). Na osnovi raziskav je moč tudi sklepati, da naj bi imelo redno uživanje prehranskih vlaknin ugoden vpliv na zmanjševanje koncentracije holesterola v krvi.

Kavni nadomestki
Zelo zanimiv podatek je tudi, da s praženjem inulina – v bistvu pražimo korenino navadnega potrošnika in ječmen, pridobivamo kavne nadomestke. Najbolj znano je praženje korenin navadnega potrošnika, tako dobimo kavni nadomestek, ki ga tržijo kot cikorijo. Kavne nadomestke so odkrili v začetku 18. stoletja, ko so bile v tedanji Evropi težave z uvozom kave, ki je bila silno draga. Tedanji absolutisti so si močno prizadevali povečati državne denarne prejemke, zato razmetavanje denarja za drage tuje izdelke ni bilo dovoljeno. Celo uporaba kave je bila nekaj časa prepovedana. V nekaterih nemških deželah pa so iznajdljivi trgovci hitro začeli iskati nadomestke za kavo. Med prvimi je bila pražena korenina cikorije ali navadnega potrošnika. Danes je korenina navadnega potrošnika (Cichorium intybus) glavni vir za pridobivanje inulina. Vsebuje ga kar 15 do 20 odstotkov. Proizvodni postopek je podoben kot pri pridobivanju sladkorja iz sladkorne pese.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.