Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Interakcije zdravilnih rastlin z zdravili


Česen (Allium sativum)

Česen se uporablja za zmanjševanje koncentracije holesterola in zmanjševanje krvnega tlaka, preprečevanje aterosklerotičnih procesov in izboljšanje krvnega obtoka. Med ostalimi zapletenimi učinki na srce in ožilje sodi tudi zaviranje strjevanja krvi. Opisana sta dva primera, ko je hkratno uživanje česna in varfarina povzročilo povečanje INR (International Normalised Ratio, ki je izračunan kot razmerje med protrombinskim časom pri bolniku in kontrolnim vzorcem plazme). To razmerje nam omogoča nadzorovanje uspešnosti in poteka antikoagulacijskega zdravljenja. Na osnovi nekaterih poročil je videti, da uživanje česna poveča tveganje za krvavenje po kirurških posegih, opisani pa so tudi primeri spontane krvavitve. Zaradi omenjenih učinkov so možne interakcije tudi z zdravili, pri katerih se
kot neželen učinek pojavlja zmanjšano strjevanje krvi (npr. nesteroidni antirevmatiki, tiklopidin itd.). V raziskavah na živalih in v kliničnih raziskavah so ugotovili hipoglikemične učinke (zmanjšanje koncentracije krvnega sladkorja) česna, s čimer lahko pojasnimo interakcijo s klorpropamidom, ki je privedla do padca krvnega sladkorja pri bolnici s sladkorno boleznijo.

Ginseng (Panax ginseng)
Ginseng uporabljajo pri srčnem popuščanju, miokardnem infarktu in sladkorni bolezni, pa tudi za izboljšanje vitalnosti, delovanja imunskega sistema, spomina in fizičnih zmogljivosti ter spolne zmogljivosti. Dokazali so tudi antioksidativne lastnosti ginsenga Pri hkratnem jemanju  antidepresiva fenelzina je pri bolnikih prišlo do pojava nespečnosti, glavobolov, drhtenja in manije.  Do podobnih interakcij lahko pride tudi z drugimi antidepresivi ter s pomirjevali, na primer s triazolamom in lorazepamom. Pri hkratnem jemanju ginsenga z varfarinom (Marivarin) lahko pride do znižanja INR, čeprav pri poskusih na podganah niso opazili vpliva na presnovo in učinek varfarina. Pri nekaterih bolnikih je prišlo do krvavitev celo pri jemanju samega ginsenga. S poskusi na miših so ugotovili, da ginseng znižuje koncentracijo alkohola v plazmi. Učinkovine v ginsengu namreč zadržujejo praznjenje želodca, učinkovine iz ginsenga pa tudi povečajo aktivnost alkohol-dehidrogenaze in aldehid-dehidrogenaze – encimov, ki presnovijo alkohol.

Grenivka (Citrus paradisi)
Grenivko in njen sok vsakodnevno uživa mnogo ljudi, saj so ugotovili, da njene učinkovine (predvsem flavonoidi: naringenin, naringin, kvercetin, kemferol) zavirajo razvoj ateroskleroze in delitev rakavih celic. Vendar pa sestavine grenivke inhibirajo encime iz družine citokromov P 450, zato vplivajo na presnovo učinkovin, ki se v našem organizmu presnavljajo s temi encimi. Tako so zaznali klinično pomembno povečanje krvnih nivojev kalcijevih antagonistov – zdravil, ki jih zelo pogosto uporabljamo v terapiji srčnih bolezni (felodipin, pranidipin, nisoldipin, amlodipin in nifedipin), pri katerih lahko pride tudi do dvakratnega povečanja biološke uporabnosti in s tem do močnejšega učinka. Pomembne so tudi interakcije s ciklosporinom (zdravilo, ki zavira imunski odziv in ga uporabljamo za preprečevanje zavrnitve presajenega organa) ter z  nekaterimi inhibitorji zdravili proti povišanemu holesterolu – statini (atorvastatin, lovastatin, simvastatin), antihistaminiki – zdravili proti alergijam (terfenadin) in učinkovinami, ki delujejo na centralni živčni sistem kot pomirjevala in zdravila proti epilepsiji (buspiron, karbamazepin, diazepam, midazolam, triazolam). Pri zdravljenju z naštetimi učinkovinami naj bolniki ne bi pili soka iz grenivke.

Ananas (Ananas comosus)
Ananas vsebuje bromelain, mešanico proteolitičnih encimov, ki razgrajujejo beljakovine.
Uporabljajo ga za zdravljenje prebavnih motenj, pri edemih in vnetjih ter za hitrejše okrevanje pri poškodbah in po operacijah. Pri sočasnem jemanju ananasa in pripravkov iz njega ter antikoagulantov in inhibitorjev agregacije trombocitov je povečano tveganje za pojav krvavitev. Pri nekaterih antibiotikih (penicilini, tetraciklini, eritromicin, kloramfenikol) se poveča njihov učinek, verjetno zaradi povečane absorpcije iz prebavnega trakta.

Papaja (Carica papaya)
Papaja je drevo, ki uspeva v tropskih gozdovih Srednje in Južne Amerike. Vsebuje papain in druge proteolitične encime, zato ga uporabljajo pri slabi prebavi. Ugotovili so interakcijo med ekstraktom papaje in varfarinom, pri čemer je prišlo do povečanja INR in poškodbe sluznice v prebavnem traktu.

Ingver (Zingiber officinale)
Pri ingverju so zabeležili interakcijo z varfarinom, pri čemer je prišlo do krvavitve v šarenici zaradi aditivnega učinka. In vitro so ugotovili, da ima ingver učinek proti strjevanju krvi, čeprav klinična testiranja tega ne podpirajo.

Aloja (Aloe vera, Aloe ferox)
Posušen sok iz listov aloje, imenovan tudi aloja, ima številne zdravilne učinke. Uporaben je kot odvajalo, ima protibakterijske in protivirusne učinke, pospešuje celjenje ran in lajša simptome pri luskavici. Kronična notranja uporaba aloje lahko vodi do izgube kalija, zato lahko pride do interakcij s srčnimi glikozidi (Lanicor) in antiaritmiki. Prav tako je možna interakcija z drugimi učinkovinami, ki lahko znižujejo koncentracijo kalija: diuretiki, kortikosteroidi in sladkim korenom. Aloja je v kliničnih raziskavah pri bolnikih s sladkorno boleznijo povzročila zmanjšanje koncentracije glukoze v krvi, zato naj bi bila možna interakcija z inzulinom in oralnimi antidiabetiki.

Navadna krhlika (Frangula alnus)
Čistilna kozja češnja (Rhamnus catharticus)
Cascara sagrada (Rhamnus purshianus)
Sena (Cassia sp.)
Aloja (Aloe vera, Aloe ferox)
Rastline vsebujejo antrakinonske glikozide in jih uporabljamo kot odvajala, vse pa so oficinalne tudi po Evropski farmakopeji. V Sloveniji najdemo tudi druge vrste krhlik (Frangula) in kozjih češenj (Rhamnus), ki jih v zdravilstvu prav tako uporabljajo zaradi enakih učinkov. Vsa odvajala skrajšajo čas zadrževanja učinkovin v črevesu. Tako se zmanjša absorpcija vseh učinkovin, ki se absorbirajo skozi črevo. To je lahko pomembno pri učinkovinah z ozkim terapevtskim oknom (na primer kardiotonični glikozidi).

Beli vratič (Tanacetum parthenium)
Beli vratič je uporaben za preprečevanje napadov migrene, za lajšanje težav pri artritisu, revmatičnih obolenj in alergij. Zaenkrat ni opisanih interakcij z zdravili, iz študij na živalih in vitro pa sklepajo, da bi lahko prihajalo do interakcij s trombolitiki in antikoagulanti (heparin, aspirin, varfarin).

Borovnica (Vaccinium myrtillus)
Plodove borovnice uporabljamo pri akutnih driskah in pri blažjih vnetjih sluznice ust in grla. Učinkovine v borovnici preprečujejo agregacijo trombocitov (strjevanje krvi), zato bi lahko prišlo do interakcije z učinkovinami, ki tudi preprečujejo agregacijo trombocitov (npr. acetilsalicilno kislino) in z antikoagulanti (npr. varfarinom).

Vednozeleni gornik (Arctostaphylos uva-ursi)
Čreslovine iz vednozelenega gornika delujejo adstringentno, fenolni glikozidi in njihovi aglikoni pa imajo protibakterijski učinek. Liste vednozelenega gornika uporabljamo za zdravljenje blagih okužb sečil. Učinek vednozelenega gornika zmanjšajo zdravila in hrana, ki povečajo kislost urina (npr. hrana, bogata z mesom, brusnice, špinača, rabarbara; amonijev klorid, tiazidni diuretiki, odvajala, vitamin C, aspirin), zato se je hkratnemu uživanju takih zdravil oziroma hrane treba izogibati. Pripravki iz vednozelenega gornika bi lahko vplivali tudi na učinek nekaterih diuretikov – zdravil, ki povečajo odvajanje urina.

Efedra (Ephedra sinica)
Efedra (Ma huang) je priljubljena droga, ki jo reklamirajo v izdelkih za hujšanje, v pripravkih za športnike in celo kot »herbal ecstasy«. Občasno se v različnih pripravkih še vedno pojavlja na slovenskem trgu, zlasti v trgovinah s prehranskimi dopolnili za športnike, čeprav prodaja takšnih izdelkov ni zakonita. Efedra ni dovoljena sestavina prehranskih dopolnil. Glavna učinkovina v drogi je skupina efedrinskih alkaloidov, ki imajo stimulativni učinek na centralni živčni sistem. Pripravke z efedrinom uporabljajo kot nazalni dekongestiv (zmanjša izločanje sluzi iz nosne sluznice), bronhodilatator in stimulans. Na tržišču je veliko izdelkov, ki vsebujejo efedro, vendar za njih ni bilo izdano dovoljenje za promet. V ZDA je zaradi velike prisotnosti na trgu, slabega nadzora in nekontroliranega uživanja prišlo do številnih neželenih učinkov, mnogo pa je bilo tudi smrtnih primerov. Poleg neželenih učinkov pri uživanju pripravkov z efedro obstaja tudi nevarnost interakcij z nekaterimi zdravili. Pri hkratnem jemanju zaviralcev MAO (antidepresivi), spodbujevalcev centralnega živčnega sistema, kardiovaskularnih spodbujevalcev in nazalnih dekongestivov lahko pride do hudega povečanja krvnega tlaka. Sočasno uživanje kofeina (kava, pravi čaj) lahko poveča možnost neželenih učinkov.

Zdravilna špajka ali baldrijan (Valeriana officinalis)
Pripravke iz baldrijana uporabljamo kot pomirjevala in tudi za zdravljenje nespečnosti. Učinkovitih je več spojin, ki delujejo sinergistično, glavni za farmakološki učinek pa naj bi bili seskviterpeni. Znana je interakcija baldrijana z alkoholom. Zmes valepotriatov, učinkovin v baldrijanu (čeprav jih je v ekstraktih malo) zmanjša neugodne učinke etanola na koncentracijo.  Valerenska kislina lahko potencira učinke benzodiazepinov (najbolj uporabljana pomirjevala, npr. bromazepam, diazepam, alprazolam), barbituratov (včasih zelo uporabljana uspavala, danes le pri zdravljenju epilepsije) in opiatov (močni analgetiki), čeprav je doslej s študijo na živalih potrjena le interakcija z barbiturati.

Navadna konopljika (Vitex agnus-castus)
Konopljika rahlo zavira izločanje materinega mleka, zavira pa tudi sproščanje hormona prolaktina in izboljša simptome predmenstrualnega sindroma (PMS), za kar jo tudi vedno pogosteje uporabljamo. Možna je interakcija z dopaminskimi antagonisti (npr. haloperidol – antipsihotik,  metoklopramid – zdravilo proti bruhanju). Sočasno jemanje kontracepcijskih tablet ali izvajanje hormonske terapije in jemanje pripravkov iz navadne konopljike ni dovoljeno.

Elevterokok (Eleutherococcus senticosus)
Elevterokok uporabljajo za povečanje vitalnosti in spodbujanje delovanja imunskega sistema. V literaturi je opisan primer, ko so pri bolniku, ki je jemal digoksin (kardiotonični glikozid, uporabljamo ga za zdravljenje srčnega popuščanja) in elevterokok, izmerili višje krvne koncentracije digoksina. Najverjetneje pa je šlo za motenje določanja koncentracije digoksina zaradi učinkovin iz elevterokoka, saj pri bolniku niso opazili sprememb v elektrokardiogramu. To pomeni, da lahko uživanje nekaterih zdravilnih rastlin vpliva na laboratorijske metode, s katerimi določamo prisotnost zdravilnih učinkovin v telesu. Pri nekaterih zdravilih je namreč zelo pomembno, da količino v krvi redno nadzorujemo.

Ehinaceja (Echinacea spp.)
Različne vrste ehinaceje uporabljamo za spodbujanje imunskega sistema. Bolj znane so pod imenom ameriški slamnik. Teoretično bi lahko učinkovine vplivale na učinek imunosupresivov, vendar o interakcijah ne poročajo. Ugotovili pa so, da ekstrakt ehinaceje inhibira aktivnost encimov iz skupine citokromov P 450, zato velja previdnost pri hkratnem jemanju zdravil, ki se metabolizirajo s temi encimi.

Glog (Crataegus spp.)
Glog je učinkovit pri zdravljenju srčnega popuščanja, angine pectoris in bolezni koronarnih žil. Za njegov učinek so odgovorni procianidini in flavonoidi. Glog lahko potencira učinek srčnih glikozidov (digoksin), zato je treba pri sočasnem jemanju znižati odmerek srčnih glikozidov. Pri sočasnem jemanju gloga in beta-blokatorjev lahko pride do povišanja krvnega tlaka.

Križnice (Brassicaceae)
Izvlečki brokolija (Brassica oleracea var. italica) so zadnje čase tudi pri nas izjemno priljubljeni in jih prodajajo kot preventivno sredstvo pred rakom. Številne rastline iz družine križnic (Brassicaceae) namreč vsebujejo glukozinolate, glikozide izotiocianatov. Zanje so ugotovili, da preprečijo aktivacijo nekaterih rakotvornih snovi tako, da spodbujajo delovanje nekaterih pomembnih encimov, so pa tudi antioksidanti. Zelje (Brassica oleracea var. capitata) in brstični ohrovt (Brassica oleracea var. gemmifera) vsebujeta tudi veliko vitamina K, ki sodeluje pri strjevanju krvi. Zato je učinek varfarina in drugih antikoagulantov zmanjšan.

Divji kostanj (Aesculus hippocastanum)
Ekstrakt iz semena divjega kostanja je uporaben za zdravljenje kroničnega venskega popuščanja (tudi krčnih žil). Za učinek je odgovoren escin, zmes triterpenskih glikozidov. Do interakcij bi lahko prišlo pri notranji uporabi izvlečka divjega kostanja z zdravili, ki vplivajo na strjevanje krvi, vendar pa o primerih ne poročajo. Pri zunanji uporabi, ki je v Sloveniji zelo razširjena (mazila, kreme in geli z izvlečkom divjega kostanja) o interakcijah ne poročajo.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.