Želite izvedeti več o zdravilih, prehranskih dopolnilih, ...?
Tukaj nam lahko zastavite vprašanje.

Čreslovine ali tanini

Tanini so polifenolne spojine, ki jih z lepim slovenskim izrazom poimenujemo čreslovine. Nahajajo se v številnih rastlinskih vrstah, nekatere jih vsebujejo tako veliko, da jih iz teh vrst pridobivamo. Uporabni so za izdelovanje zaščitnih premazov za les, za strojenje kož v usnjarstvu ter v zdravilstvu. Med rastlinami, ki jih v industriji uporabljamo za pridobivanje taninov, omenimo kostanj. V Sevnici je tudi tovarna za izdelavo tanina, druga te vrste na svetu, ki pokriva kar eno petino svetovne proizvodnje tanina.

 V zdravilstvu izkoriščamo lastnost čreslovin, da obarjajo beljakovine. V velikih koncentracijah in pri ustreznih pogojih s pomočjo čreslovin kožo ustrojimo v usnje. Pri uporabi čreslovin v zdravilske namene pa smo seveda previdnejši, uporabljamo jih v nizkih koncentracijah in le kot poparke iz nekaterih zdravilnih rastlin. Proces obarjanja beljakovin je lahko povraten – kompleks čreslovin in beljakovin na površini sluznice je nestabilen in služi le stabilizaciji sluznice – zmanjšanju njene občutljivosti in blaženju vnetnih procesov. Posledica tega mehanizma je nastanek zaščitne plasti na sluznici prebavil, ki ustavi drisko in ščiti sluznico ter preprečuje absorpcijo toksinov iz črevesja v kri. Ta razlaga delovanja čreslovin je zelo verjetna, vendar potrebuje še klinično potrditev. 
 
Večino zdravilnih rastlin, ki vsebujejo čreslovine, uporabljamo za lajšanje prebavnih težav – diareje. Poleg tega jih uporabljamo tudi za kopeli pri vneti in razdraženi koži ter za zdravljenje zunanjih hemoroidov.  Večina taninov v teh rastlinah je vodotopnih katehinov, ki so odporni na delovanje želodčnega soka in učinkujejo tudi v debelem črevesu. Nekatere rastline vsebujejo tako katehinske čreslovine kot tudi galotanine. Hrastova skorja vsebuje pretežno galotanine, ki se razgradijo v tankem črevesu, zato so le malo učinkoviti v debelem črevesu in pri lajšanju diareje. 
 
Hrast ali dob (Quercus robur), spada v družino bukovk. V zdravilske namene uporabljamo skorjo (Quercus cortex), ki jo nabiramo spomladi. Nabiramo le skorjo mladih vej in stebel. Posušena skorja ima grenak in trpek okus. Po navadi drogo kupimo v lekarni in ne uničujemo mladih hrastovih dreves, razen tam, kjer jih je v obilju. Suha skorja je uporabna le dokler je rumenkaste barve, ko pa postane rdeča, to pomeni, da so se čreslovine v njej spremenile in je uporabnost take skorje manjša. Zelo veliko čreslovin vsebujejo tudi hrastove šiške (galle), ki so posledica vboda os šiškaric in odlaganja jajčec v hrastove liste. Rastlina se skuša z izločanjem čreslovin zavarovati pred zajedalcem, ki pa se je na neugodno okolje odlično prilagodil. Šiške so včasih nabirali kot oficinalni farmacevtski vir galotaninov. Pripravke iz hrastove skorje uporabljamo v glavnem zunanje, za pripravo zdravilnih kopeli. Delujejo kot adstringent, kar pomeni, datvorijo zaščitno plast na površini kože in sluznic, zavirajo rast mikroorganizmov, blažijo vneto in srbečo kožo ter pospešujejo celjenje prask in razjed. Kopeli iz hrastove skorje uporabljamo pri zdravljenju nečiste kože, pri pretiranem potenju stopal in pri lajšanju težav zaradi zunanjih hemoroidov. Poleg tega je prevretek uporaben tudi za  grgranje pri vnetjih ustne votline in žrela. Prevretek uporabljamo tudi za masiranje vnetih in krvavečih dlesni, pogosto v kombinacijah z izvlečki žajblja in poprove mete. Prevretek pripravimo tako, da eno čajno žlico hrastove skorje prelijemo z 2 dcl vrele vode in kuhamo 5 minut. Uporabljamo ga za grgranje. Pitje prevretka odsvetujemo, ker lahko draži želodčno sluznico oziroma uporabimo hrastovo skorjo v zmesi z drugimi čreslovinskimi drogami, če želimo lajšati težave pri diareji. Nekako velja, da hrastovo skorjo pretežno uporabljamo zunanje, notranje pa druge čreslovinske droge, še posebno črni čaj in gosji petoprstnik. Katja Galle Toplak v svoji knjigi svetuje, da naj si prevretek za kopel v kopalni kadi pripravimo tako, da vzamemo 100 g hrastove skorje na liter vode  in  pripravimo prevretek, mki naj vre 20 minut. Takšno kopel lahko uporabljamo dvakrat tedensko. Za otroke in dojenčke vzamemo polovični odmerek droge. 
 
Pomembna čreslovinska droga je tudi korenika srčne moči (Potentilla erecta) in zel sorodnice, gosjega petoprstnika (Potentilla anserina). Obe rastlini vsebujeta čreslovine. Srčna moč ne deluje na srce, kot so bili včasih napačnega mnenja. Srčno moč ločimo od ostalih vrst petoprstnikov z rumenimi cvetovi po tem, da ima po štiri venčne liste, medtem, ko jih imajo cvetovi sorodnih vrst po pet. Zel gosjega petoprstnika tudi vsebuje čreslovine,  nabiramo pa jo v času cvetenja, čez vse poletje. Koreniko srčne moči (Tormentillae rhizoma) najdemo kot glavno drogo v vsej čajnih mešanicah proti driski. Vsebuje do 20% katehinskih čreslovin, ki jih želodčni sok ne razgradi in učinkujejo tudi v debelem črevesu. Poleg tega jo uporabljamo tudi zunanje, za grgranje pri vnetjih ust in žrela, tudi pri nečisti koži. Poleg uporabe v antidiaroične namene lahko prevretek iz srčne moči ali gosjega petoprstnika uporabljamo tudi pri napenjanju, vetrovih in krčih v prebavilih. Drogi sta zaradi blagega delovanja primerni tudi za uporabo pri otrocih. Srčno moč in gosji petoprstnik lahko uporabljamo v kombinacijah z drugimi drogami, pri driski pijemo naslednjo mešanico:

Korenika srčne moči                   45 g  
Zel gosjega petoprstnika           20 g
Cvetovi kamilice                           20 g         
List poprove mete                       15 g

Iz dveh velikih žlic zmesi korenike srčne moči in zeli gosjega petoprstnika pripravimo prevretek (5 min) (500 ml vode), ki mu dodamo dve žlici cvetov kamilice in listov poprove mete, premešamo, pustimo stati 10 minut, ohladimo in spijemo.

Med čreslovinske droge sodi tudi navadna plahtica (Alchemilla vulgaris). Kot drogo uporabljamo zel, Alchemillae herba. Pri nas raste kar 25 vrst plahtice, ki jih med seboj težko razlikujemo, kar pa ni preveč pomembno, ker vse vrste vsebujejo podobne učinkovine. Plahtica je med ljudmi zelo priljubljena zdravilna rastlina, ki ji pripisujejo številne učinke. Ni najbolje raziskana, v glavnem pa jo obravnavamo kot čreslovinsko drogo in tako tudi uporabljamo. Deluje adstringentno in blago spazmolitično (sprošča krče gladkih mišic). Uporabljamo jo za lajšanje drisk in težav s prebavo, v ljudskem zdravilstvu pa tudi za lajšanje težav ob premočnem mesečnem perilu, čeprav za to ni utemeljenega razloga.

dr. Aleš Mlinarič, mag.farm.
Besedilo je bilo objavljeno v reviji Zdravje.